Ravno med mojim dopustom se je na spletu ponovno zgodila nova viralna senzacija. V mislih nimam polomljene kitare na letalski družbi United ampak poročni par Jill in Kevin, ki sta svojo poroko želela ovekovečiti na prav poseben način. Vsi svatje so dobesedno odplesali do cerkvenega oltarja in na ta način pospremila Jill in Kevina do njunega najpomembnejšega koraka v življenju.
Angleško govoreča uporabnica je po vsej verjetnosti stara med 18 in 34 let, osamljena in nezadovoljna sama s sabo, na sprehodih v parkih pa z namenom izogibanja dejanski interakciji s soljudmi posluša glasbo na najnovejšem iPod-u. Kaj ponuditi takšnemu profilu? Facebook se sliši kot idealna rešitev za vse njene probleme. Iz udobnosti domačega naslonjača se druži, spoznava, deli in se zabava, pri tem pa v tem trenutku ni pomemben njen izgled, ki je dejanski vzrok njenega psihičnega samomaltretiranja, ena od rok pa je še vedno prosta, da se lahko tolaži z veliko žlico čokoladnega sladoleda. Depresivni predstavnici generacije Y se stanje izboljšuje. Postala je manična članica socialnih invalidov in v temu celo uživa.
Vas zanima, kateri so najbolj iskani izrazi na spletnem iskalniku Google.com? Google je nekaj dni nazaj izdal novo orodje imenovano Google Insights for Search, ki bo močno olajšalo delo ljudi v spletnem marketingu. Le-to vam omogoča pregledovanje in primerjavo najbolj iskanih izrazov v iskalniku po različni regijah, času in tudi po posameznih vsebinah. Slednje sicer ne deluje najbolje za Slovenijo, vendar pa vam bo orodje vsekakor v pomoč, ko boste želeli spremljati trende iskanja bolj natančno.
Na splet ne bi smeli gledati le kot na enega od medijev, saj je mnogo več kot to. Je novo poslovno, tržno in socialno okolje, ki združuje množico aktivnih uporabnikov. Glede na trende rabe interneta ter razmah skupnosti in skupnostnih portalov je promocijske napore smiselno usmeriti v izrabo spletnega mesta in spletnih komunikacijskih orodij, ki naj predstavljajo odgovor na opažene premike v rabi interneta.
Tomaž me je opozoril na odlično izrabo omejenega oglasnega prostora v oglasu Google AdSense. Ena največjih nemških sposojevalnic avtomobilov SIXT si je s pomočjo svoje oglaševalske agencije za 24 ur, preden so to opazili pri iskalniku Google, privoščila inovativno rabo tega medija. S pomočjo ASCII znakov so v oglas Google izrisali avtomobile in s tem še dodatno opozorili nase. S tem so dosegli skoraj 50% povečanje CTR, vendar kot že omenjeno, je Google to kmalu kaznoval z umikom oglasa.
Odlična ideja je dobila tudi glavno nagrado v kategoriji Inovativne ideje na lanskoletni konferenci Eurobestlive. Video te novice si lahko ogledate na naslednjem naslovu.
V sredo 24. 10. 2007 se je v GZS končala prva slovenska konferenca iskalnega marketinga. Zbrali so se vsi največji slovenski strokovnjaki s tega področja in moja malenkost. Konferenca je bila očiten uspeh, saj je bila dvorana nabito polna, vseeno pa sem med predavatelji pogrešal nekatere nekoliko manj »komercialne« strokovnjake, kot sta Davor in Mitja, ki bi gotovo še dodatno začinila konferenco s kakšno svojo zanimivo izkušnjo. Sam sebe sicer ne vidim samo kot strokovnjaka za iskalni marketing, saj so v mojih očeh ta vprašanja le del neke celovite strategije spletne prisotnosti. Tudi predavanje (PPT, 1MB) sem poskušal zapeljati v tem tonu. Na žalost nimam celotnega posnetka predavanja, lahko pa si podrobnosti predavanja preberete v nadaljevanju.
Prijatelj me je opozoril na nov buzzword v blogosferi. Blogrush. Blogrush je nova mreža, ki preko “network marketing” momentov stimulira blogerje, da se vključijo vanjo in si s tem zagotovijo promocijo in promet. Blogrush so lansirali v soboto in že imajo neverjetno rast. Morda vam zadeva pomaga doseči večji obisk na vašem blogu.
Na podlagi nekaj predhodnih prispevkov smo ugotovili, da znajo biti spletni oglasi, v kolikor so uporabljeni nepremišljeno, zelo moteči. Zanima me, koliko od vas se jih je že toliko naveličala, da si v boju proti oglasom pomagate tudi z najrazličnejšimi programi.
Rezultati ankete so naslednji:
Vsem se za sodelovanje v anketi lepo zahvaljujem in upam, da bomo skupaj splet naredili boljši.
Natečaj za najslabši in najboljši lebdči oglas je končan. Zmagovalca sta Sandi za predlagani najslabši lebdeči oglas in Mitja, ki je predlagal najbolj izviren lebdeči oglas.
Navezajoča se na naš lebdeči natečaj je tudi javna objava podjetja Iprom, ki naj bi patentiralo nov oglaševalski format in sicer ohranjevalnik zaslona oz. t.i. Screensaver Ad. Le-ta naj bi se vklopil, ko je uporabnik na spletnem mediju dlje časa nedejaven oz. ko ima uporabnik brskalnik na tem mediju v neaktivnem oknu. Oglas je lahko v katerikoli obliki, ki jo podpirajo brskalniki, podjetje pa promovira ta format oglasa tudi z dejstvom, da naj bi z njim dosegali do 20% direktno odzivnost.
Na podlagi ankete iz prejšnjega prispevka smo ugotovili, da je oglaševanje z lebdečimi oglasi večini uporabnikov (več kot 70%) tega bloga moteče. Torej, če zanemarimo nekatere dejavnike izvedbe te ankete, bi lahko tudi posplošili, da je ta način oglaševanja moteč tudi za povprečnega uporabnika spleta v Sloveniji. Vzorec jasno ni merodajen, vseeno pa so nam rezultati lahko v razmislek, da se je takšnega načina oglaševanja potrebno lotiti preudarno.
Zaradi razmaha uporabe lebdečih oglasov na slovenskem spletu, sem se odločil, da pripravim natečaj za najboljši in najslabši lebdeči oglas, ki vam ga uspe najti na spletu. Namen natečaja je najti karseda veliko primerov lebdečih oglasov, ki pokažejo, kako se tega oglaševanja ne smemo lotiti in seveda, v kolikor vam uspe najti kakšnega iznajdljivejšega, kakšen je pravi pristop. Pri izbiri za najboljši in najslabši primer oglasa, se bomo osredotočili predvsem na sposobnost avtorjev oglasa, da s svojo kreativo dosežejo ravnovesje med opaznostjo in sporočilnostjo, hkrati pa pri tem ne posegajo brez občutka v prostor uporabnikov.
Video posnetke (Youtube), posnetke zaslonov in opise svojih najdb mi prosim pošljite kar na moj elektronski naslov in objavil jih bom v najkrajšem možnem času. Nagrada za izbrani najboljši in najslabši primer lebdečega oglasa bo majica Oglasevanje.com.
Lebdeči oglasi v povprečju dosegajo višje stopnje klikov kot navadni spletni oglasi, vseeno pa se je dobro vprašati, ali je stopnja klikov res prava mera učinkovitosti, ki jo bi želeli spremljati pri naši oglaševalski kampanji. O tem, kako moteči znajo biti lebdeči oglasi sem že pisal, vseeno pa še nisem zasledil domače raziskave, ki bi predstavila generalno percepcijo uporabnikov do takšnega oglaševanja. Pri Mitji sem zasledil odlično orodje za izvajanje »online« anket, ki ga bom v tem primeru tudi preizkusil.
Rezultati ankete so naslednji:
Vsem se za sodelovanje v anketi lepo zahvaljujem in upam, da bomo skupaj splet naredili boljši.
Po najnovejših informacijah je spletni iskalnik Google v petek 13. aprila kupil podjetje DoubleClick, ki razvija tehnologijo za serviranje spletnih oglasov. Google si je s tem zagotovil njihovo tehnologijo ter bolj pomembno njihove povezave z založniki, oglaševalci in oglaševalskimi agencijami. Google s tem sledi trendom spletnega oglaševanja, saj postaja klasični spletni oglas oz. banner vse bolj prepoznaven kot orodje za doseganje »branding« učinkov in tako tudi vse bolj popularen med klasičnimi oglaševalci.
Če vas zanimajo tudi finančne in druge implikacije tega dogodka, si lahko kaj več o tem preberete na finančni strani Google.
Ponovno sem zasledil zanimivo izkoriščanje medija. Tokrat imam v mislih spletni oglas za Gillete Fusion, ki je na zelo opazen in vsebinsko smiseln način združil video oglas in klasično spletno pasico.
Nekaj dni nazaj je Tomasz objavil zanimivo razmišljanje o »jajcu in kokoši«. Ker me tema zelo zanima, sem mu oddal svoj komentar, ki pa zaradi takšnega ali drugačnega vzroka ni bil objavljen. Vseeno pa me zanima, kakšno mnenje imate o mojem razmišljanju, zato v nadaljevanju objavjam prej omenjeni komentar.
Kako me to razburi! Odprem svojo spletno pošto in v istem trenutku se mi čez celo stran pojavi lebdeči oglas (»floater« oz. tudi »floating ad«). Je sicer zelo lično in strokovno narejen, predstavlja eno od svetovno najbolj prepoznavnih avtomobilističnih blagovnih znamk in z veseljem bi si tudi sam privoščil kaj podobnega. Vseeno pa ne morem čez dejstvo, da mi ovira dostop do vsebine, ki jo želim v tem trenutku prebirati. Tudi če se na vso moč trudim, ne najdem načina za izključitev oglasa. Oglas se nato po cca. 20 sekundah sam umakne v zgornji »banner«. Oglas je sicer namenjen promociji kreditne kartice American Express, samo mislim, da bi bilo podjetje Porsche zelo nezadovoljno, če bi vedelo, kako nezadovoljne dela njihova podoba uporabnike spletne pošte Hotmail.
Tudi pri naših sosedih se je začela sezona konferenc namenjenih internetnim temam. 20. februarja bo Zavod za interaktivni marketing INAMA v Zagrebu organiziral konferenco namenjeno internetnemu oglaševanju, ki so jo poimenovali FuturAd. Na prvi pogled morda zelo splošno temo bo najprej predstavil direktor IAB Europe, Danny Meadows-Klue, sledil pa mu bo predstavnik IAB za Slovenijo, Zoran Savin iz Sonce.net.
Gre za prvo takšno konferenco na Hrvaškem, kjer bo dobro biti prisoten, če ne zaradi drugega, zaradi širjenja poslovnih vez. Hrvaški trg postaja zaradi svoje velikosti in vse večje internetne razvitosti velik potencial. S skoraj polovico manjšo penetracijo interneta je hrvaški internetni trg od slovenskega že sedaj močnejši za cca. 300.000 uporabnikov, le-ta številka pa bo v prihodnjih letih še močno narasla. Slovenija zaradi svoje majhnosti takšnega števila uporabnikov nikoli ne bo dosegla.
Vuk me je opozoril na še en zanimiv koncept oglaševanja in poslovni model na spletu. Spletno mesto Pixelotto izrablja podoben model oglaševanja kot že pred časom omenjeno spletno mesto Milliondollarhomepage, vendar pa je tukaj še dodaten »drive« za obiskovalce, da na te oglase klikajo.
Pred časom sem pisal na temo Kako pripraviti učinkovit oglas GoogleAd. Takrat nisem izpostavljal, da je jasno pri vsem skupaj potrebno biti previden in natančen, saj so tipkarske napake v oglasu nesprejemljive. Preden oglas potrdite, ga vsaj še enkrat pozorno preberite, če ga že ne želite dati v pregled svojemu kolegu, ki hitro opazi vaše tipkarske fiksacije. Vsekakor ni potrebe po slabi vesti, četudi gre za takšno trivialnost kot je nekaj vrstic v oglasu GoogleAd.
Vsekakor bolje to, kakor slaba reklama.
Na to tematiko sem pred časom pisal v prispevku Vedenjsko oglaševanje, vendar pa sem že takrat obljubil še dodatno razlago vseh potencialnih oblik targetiranja ciljnih javnosti na internetu.
Osnovni namen targetiranja je v prvi vrsti učinkovito doseganje nišnih ciljnih javnosti. Targetiranje tudi zmanjšuje število neučinkovitih izpostavitev oglasu, kar poveča relevantnost kampanje. Vse skupaj jasno rezultira v zmanjšanju stroškov kampanje oz. da povem po domače - z manjšim številom izpostavitev oglasu, boste dosegli večje število želenih uporabnikov. Vendar to še ne pomeni, da je targetiranje v oglaševanju vedno primerna taktika, saj z vedno bolj specifičnim targetiranjem izgubljamo doseg kampanje, kar jasno ni vedno najbolj primerno.
Na spletnem mestu MySpace sem zadnjič zasledil odlično obvestilo o napaki 404 oz. obvestilo, da stran ne obstaja. Očitno ima njihov programer Tom zanimive ideje in je, da bi obiskovalcem olajšal čakanje, za “error 404” postavil kar klasično računalniško igrico Pacman.
Prijatelj me je opozoril na zanimiv koncept. Še pred kratkim je bilo 75% iskalnih fraz v angleškem jeziku. Z razvojem interneta pa se je odstotek iskanj v tujem jeziku močno povečal. Danes je odstotek iskanj v tujem jeziku večinski, iskanj v angleškem jeziku pa je le še za 25% in ta odstotek se bo z razvojem interneta v ostalih državah gotovo še zmanjšal.
V kolikor ima vaše podjetje potencial nastopiti na tujem trgu, je smiselno, da se predstavite tudi tuje govoreči publiki. Podjetje Global Vibration Inc. vam lahko za borih 500$ uredi prevod in postavitev spletne strani v izbranem jeziku, vpis v tuje iskalnike in tako močno prezentacijo na tujem trgu. Izberite si prevod vaše spletne strani v dveh tuji jezikih, saj boste tako dobili tretji prevod zastonj. Sam bi izbral španščino, kitajščino in japoščino.
Ali je kdo že videl oglas za Skype? Ali pa morda za Wikipedio? Zanimivo, vendar očitno nova internetna podjetja nimajo potrebe po oglaševanju. Vendar kako lahko katerokoli podjetje prosperira brez oglaševanja? Pred kratkim sem imel debato na to temo s starim kolegom, ki je sedaj direktor večje produkcijske hiše. Gre za t. i. socialne aplikacije oz. socialni software. Wikipedia vam ob iskanju pomena izraza socialni software poda zelo nazorno razlago in tudi različne primere uporabe le-tega.
Pred leti, ko sem delal za spletno oglaševalsko mrežo, ki je za serviranje oglasov uporabljala sistem Doubleclick, smo oglaševalcem razlagali o možnostih targetiranja na podlagi socio-demografskih podatkov uporabnikov. Že takrat so se na podlagi dejstva, da se nekje v neki bazi zbira kaj več kot samo tehnični podatki obiskovalcev, porajala vprašanja glede varovanja osebnih podatkov. Veliki hit v spletnem oglaševanju predstavljajo spletni iskalniki, ki svoje oglase servirajo na podlagi ključnih besed in kontektualnosti. Zadnje čase pa se veliko sliši o načinu oglaševanja, ki namesto kontekstualnega uporablja kar vedenjsko targetiranje, ki poraja podobne dvome kot pred leti socio-demografsko targetiranje.
Zadnjič me je prijatelj prosil, če bi mu pomagal pri evaluiranju poročila, ki ga je dobil s strani ponudnika oglaševanja na iskalniku Google. Poročilo je na zunaj dajalo izgled profesionalnosti, vendar pa mi je že hiter pregled dal vedeti, da temu le ni tako. Zato sem se odločil, da napišem nekaj o osnovnih napakah, ki jih delajo oglaševalske agencije pri ponujanju takšnih storitev.