Don’t make me think

Prepričan sem, da je večina knjigo Steva Kruga že prebrala, če ne drugega pa vsaj slišala zanjo. Prvič, ko sem jo bral, sem jo dejansko samo preletel v smislu: to vem, to vem, to tudi vem… Pred nedavnim pa sem prebral drugo verzijo te knjige, ki so ji bila dodana tri nova poglavja. Knjiga je sicer hitro berljiva, vendar pa sem prišel do spoznanja, da sem si prvič vzel premalo časa zanjo. Po eni strani lahko knjigo samo preletiš in si ustvariš generalno sliko obravnavane problematike, po drugi strani pa jo lahko prebereš zelo natančno in dejansko vidiš, da je naslednji stavek pomembnejši od slednjega.

Knjigo priporočam vsem predvsem zato, ker si nas veliko vzame za takšne stvari prevečkrat premalo časa in se nam potem dogaja, da v praksi večkrat dajemo prednost neki svoji osebni logiki, kot pa zelo jasnim in logičnim postulatom strokovnjaka za uporabniško izkušnjo. Knjiga je definitivno »a must« za vsakogar, ki se kakorkoli v svojem poslovnem okolju srečuje z internetno tematiko, predvsem pa je polna zelo jasnih in praktičnih primerov o »Dos and Don’ts«, ki vam bodo velikokrat pomagala prepričati vašega nadrejenega ali pa zaključiti prodajo kakšnega pomembnega spletnega projekta.

Don't make me think

Generalno je avtor v knjigi razdelal naslednja temeljna načela spletne uporabnosti (”web usability“), ki jih naštevam tudi kot neke vrste opomnik pri razmišljanju o uporabniški izkušnji na vašem spletnem mestu:

1. Uporabniki spletnega mesta ne berejo
Prvo zelo jasno pravilo bi lahko poslovenili tudi »Kratko in jedrnato«.Večina oblikovalcev/lastnikov spletnih mest pripravljajo le-te zase in ne za uporabnike, ki bodo to spletno mesto uporabljali. Vendar dejstvo ostaja, da je uporaba spleta drugačna od ostalih medijev. Uporabnikom se v večini primerov mudi, so nestrpni in zahtevni ter spletno mesto v najboljšem primeru le preletijo. Če v tem kratkem momentu najdejo, kar so iskali, se ustavijo, v nasprotnem primeru pa se vrnejo na iskalnik.

2. Uporabniki ne sprejemajo optimalnih odločitev
Odločanje na spletnem mestu je podobno odločanju na vojaškem polju. Uporabniki ne sprejemajo optimalnih odločitev, saj sprejemajo rešitve v časovni stiski, z zamegljenimi cilji in omejeno količino informacij, v konstantno spreminjajočem se okolju. Torej prva opcija, ki se zdi kolikor toliko prava, bo rezultirala s klikom.

3. Uporabniki ne »berejo navodil«
Uporabniki se ne ukvarjajo z vprašanji, kako neka stvar deluje. Podobno kot pri sestavljanju pohištva Ikea. Prvo kar narediš je, da »vržeš navodila stran« in se poskušaš prebiti čez zastavljeno nalogo po svoje. In podobno se zgodi na spletnem mestu. Uporabnikom ni pomembno, ali bo klik na logotip deloval ali ne, ali bo klik meni razširil ali ne ipd.. Preprosto kliknejo in če jih akcija pripelje do zadovoljivih rezultatov, bodo enako počeli tudi v bodoče, četudi obstaja še množica »bolj logičnih« poti.

4. Vizualna hierarhija naj bo jasna
Stvari, ki so bolj pomembne, naj bodo na strani bolj opazne od manj pomembnih stvari. Stvari, ki so logično povezane, naj bodo povezane tudi vizualno. Jasno naj bo izpostavljeno, katera stvar je del česa.

5. Upoštevajte splošno sprejete navade
Tega pravila se je dostikrat držati najtežje, saj se želi veliko oblikovalcev pri oblikovanju spletnega mesta dokazovati z novimi in novimi inovacijami. Vendar pa je pravilo jasno. Če nimaš neke res odlične nove ideje, kako bi predstavil neko stvar na spletni strani, potem raje uporabi preizkušeno. Če neka stvar deluje, je ne spreminjaj, saj so jo uporabniki že sprejeli.

6. Strani naj bodo razdeljene na jasno določene površine
Stran naj bo razdeljena in oblikovana tako, da je uporabniku takoj jasno, katera vsebina se skriva za posameznim delom spletne strani. Uporabniki se bodo lahko hitro odločali, katera vsebina jih zanima in katero vsebino lahko ignorirajo.

7. Naj bo jasno, kaj je klikabilno
To pravilo je na prvi pogled zelo trivialno, vendar pa ne morem verjeti, koliko spletnih mest ima še vedno težave s tem. Kaj je klikabilno je na spletnem mestu lahko zelo jasno določeno z naslednjimi tremi elementi: podčrtanim tekstom, gumbi in bannerji. Seveda lahko prikažemo to tudi na druge bolj zahtevne načine (npr. animiranjem), vendar pa je rezultat tega dostikrat le nepotrebno preizkušanje potrpežljivosti uporabnikov.

8. Zmanjšajte »šum« na strani
Ne vsi, vendar veliko uporabnikov ima težave s kompleksnostjo in zmedo na spletni strani. Zato se raje držite pravila, da naj bo na strani izpostavljenih manj stvari kot več in da so stvari, ki že so izpostavljene, izpostavljene na jasen način in s čim manj nepotrebnimi elementi.

9. Zmanjšajte število klikov?
To je sicer stara paradigma oblikovalcev spletnih mest, da manj klikov kot jih uporabnik potrebuje, da pride do želene informacije na spletnem mestu, boljše je. To je sicer že dober okvirni kriterij, vendar pa lahko z gotovostjo trdimo, da uporabnikom kliki niti niso tako zoprni, v kolikor jim le-ti dajejo jasno informacijo, da so na pravi poti.

10. Pisanje za splet
Pisanje za splet je specifično in o temu sem pisal že tudi v enem od prejšnjih prispevkov. Krugovo pravilo za to pa je: »Zmanjšaj število besed na vsaki strani za polovico, nato pa kar je ostalo, daj še na pol.« To pravilo jasno ne gre jemati dobesedno, ampak pomeni to, da na strani pustiš samo tisto besedilo, ki je res nujno potrebno. Brez nepotrebnega besedničenja in »trivialnih« navodil.

11. Navigacija »skozi« splet
Uporabniku mora biti v vsakem trenutku na strani, kjer se nahaja, jasno kje je in kako je do tja prišel. Podobno kot če bi obiskali trgovino kot je npr. Obi ali Bauhaus. Stvar, ki jo iščete, lahko v trenutku najdete, če je trgovina primerno označena. Funkcijo napisov in smerokazov v trgovini, na spletnem mestu opravlja navigacija, drobtinice breadcrumbs«) ter jasna poimenovanja spletnega mesta, posameznih strani in posameznih delov strani. Iskalnik bi lahko analogno primerjali s prodajalcem v trgovini, ki ga lahko kadarkoli vprašate za smer.

12. Vstopna stran
Vstopna stran bi morala biti centralna točka spletnega mesta, saj je pomembna vstopna točka za uporabnike, hkrati pa izredna priložnost za lastnike spletnih mest, da uporabnike usmerijo na želene vsebine in aktivnosti. Kljub omejenemu razpoložljivemu prostoru, pa bi morali biti na vstopni strani vsaj naslednji elementi:
- identiteta spletnega mesta in jasno izpostavljen namen le-tega,
- pametno predstavljena hierarhija, ki jo ponavadi ponazarja konsistentna navigacija,
- vidno izpostavljen iskalnik,
- promocijske vsebine - najpomembnejše stvari morajo biti jasno izpostavljene,
- dinamične vsebine, ki so redno ažurirane,
- bližnjice do najpogosteje obiskanih spletnih strani,
- jasno izpostavljena registracija in vpis.

13. Spletni projekti, testi uporabnosti in nizko ležeči sadeži
Avtor knjigo zaključi z nekaj praktičnimi nasveti, kako se (ne)lotiti spletnih projektov, kako izvesti poceni in »dovolj« kvalitetne teste uporabnosti ter kaj lahko na spletnem mestu popravite takoj, da dosežete vsaj osnovno higieno uporabnosti. Zadnja poglavja predlagam, da si vsak prebere natančno, saj lepo povzamejo bistvo teh naporov v uporabnost spletnega mesta.


Pusti komentar

To je knjiga, ki jo pravkar berem in se mi zdi zelo dragocena. Lepo si povzel osnovne točke. Tudi sama, ki se imam za naprednejšo uporabnico spleta, ob prebiranju pogosto pomislim “saj to pa že vem, to je pa ja jasno”. Sama tudi delam izpiske, no pa si me prehitel in imam sedaj tvoje lepo na enem mestu :) Mislim, da je pri nas ussability & user experience testing še zelo v povojih. Le res redki sajti se začnejo izdelovati s poglobljeno raziskavo, točno določenimi cilji, res razdelano informacijsko arhitekturo, kakovostnim designom in res pravilnim razumevanjem pomembnosti načina predstavitve informacij (po Tufteu).

Karmen, hvala za prijazen komentar. Ja, ta prispevek sem pacal vse od dopusta, samo ni in ni bilo časa, da bi ga objavil. Pri svojem delu sem opazil, da se s svojimi kolegi, predvsem pa s svojimi naročniki velikokrat pregovarjamo o čisto logičnih in jasnih vprašanjih okoli uporabnosti. Zato sem se odločil zbrati neka osnovna navodila spletne uporabnosti, da bi s tem izpostavil, o katerih stvareh se je dejansko potrebno pregovarjati ter da ne izgubljamo fokusa z manj pomembnimi vprašanji.

Testiranje uporabnosti spletnega mesta pa je, kot si že sama opozorila, pri nas v večini tretirano kot čisto ločena aktivnost in na tem bo potrebno še veliko delati. »One step at the time«

“Don’t Make Me Think”, 2nd edition sem skupaj z Zeldmanovo “Designing with Web Standards” nabavil lani -> http://www.em3r10.com/blogi/davorin/oblikovanje_s_spletnimi_standardi_druga_izdaja in sta obe odlični knjigi … vendar je Don’t Make Me Think že nekaj časa pri Lyli -> http://www.geekchick-s.net/ratioemotio/ tako da Martin, iskrena hvala za tale povzetek ;)

Knjiga je res super. Že davno sem prebral prvo verzijo. Ko pa prebiraš še druge knjige se začnejo vsebine ponavljati. Najbolj pri vseh teh teoretičnih knjigah pogrešam pragmatičnost. Meni največ vredna knjiga ki pomaga reševati probleme na spletu je The design of websites. Imel sem prvo izdajo in kupil tudi drugo.

To bi pa mislil, da si jo ti že obdelal “inside-out” :) Ja, veš da. Ni panike.

@ MATIJAMAVSAR

Z Communicating Design si me zrajcal tako da je že naročena. Je bila že nekaj časa na wishlistu. :)

Koristno bi morda bilo, če bi še zapisal zakaj sta ti dve knjigi tako dobri. Komentarji na amazonu so kdaj tudi zavajujoči in pride informacija prav.

OK. Če ste predelali Don’t make me think, potem vam toplo priporočam Call to Action (aff), ker je hard core bible za usability… Malo težje branje, ampak definitivno vredno truda…

Poznaš kako dobro knjigo o social networkih, recimo kako naresti tak sajt?

Ko se ukvarjaš z vprašanji interesnih skupin (”social networks”) je v ospredju vse kaj drugega kakor to, kako postaviti spletno mesto. Najprej je potrebno spoznati, kaj je tisto, kar združuje neko interesno skupino izven interneta. Kateri so skupni cilji, h katerim vsi strmijo. Ali obstaja potreba po druženju, komunikaciji, kolektivnemu soustvarjanju vsebin, dvigovanju splošne percepcije o obravnavani tematiki ipd.. Ni nujno, da je odgovor na vsa vprašanja prav internet.

Če te pa zanimajo takšna in podobna vprašanja, bi ti pa priporočil knjigo Citizen Marketers, ki jo ravnokar končujem in govori o tej tematiki. Vsebino lepo ponazori tudi z mnogimi primeri. Bom pa napisal tudi krajšo recenzijo, tako da si boš povzetek lahko v kratkem tudi prebral v enem od naslednjih prispevkov.

Hvala za odgovor. Se strinjam, ampak vseeno rabim tudi nekaj takega kot je tale zgornja knjiga (mimogrede, sem jo naročil), ki mi pove, kaj je treba paziti pri ustvarjanju take strani. Sem gledal po Amazonki, pa so vse knjige iz tega področja stare po več let.

Na tem področju se tako hitro dogaja, da je težko pisati kakšne zelo ažurne knjige. Pri večini je potem tako, da lahko dejansko samo osvežiš znanje. Največ se naučiš tako sproti iz prakse oz. kakšnih pametnih člankov. Vsekakor pa paše včasih vzeti tudi kakšno knjigo v roke. Uspešno branje.

Komentiraj

(zahtevano)

(zahtevano)




moncler outlet moncler outlet online outlet moncler piumini moncler woolrich outlet woolrich uomo woolrich donna woolrich outlet online tiffany milano tiffany outlet bracciale tiffany orecchini tiffany tiffany milano tiffany outlet bracciale tiffany orecchini tiffany tiffany milano tiffany outlet bracciale tiffany orecchini tiffany peuterey outlet peuterey uomo giubbotti peuterey piumini peuterey peuterey outlet peuterey uomo giubbotti peuterey piumini peuterey hogan outlet hogan rebel scarpe hogan hogan uomo hogan outlet hogan rebel scarpe hogan hogan uomo hogan outlet hogan rebel scarpe hogan hogan uomo