Oglasevanje.com

Na to tematiko sem pred časom pisal v prispevku Vedenjsko oglaševanje, vendar pa sem že takrat obljubil še dodatno razlago vseh potencialnih oblik targetiranja ciljnih javnosti na internetu.

Osnovni namen targetiranja je v prvi vrsti učinkovito doseganje nišnih ciljnih javnosti. Targetiranje tudi zmanjšuje število neučinkovitih izpostavitev oglasu, kar poveča relevantnost kampanje. Vse skupaj jasno rezultira v zmanjšanju stroškov kampanje oz. da povem po domače - z manjšim številom izpostavitev oglasu, boste dosegli večje število želenih uporabnikov. Vendar to še ne pomeni, da je targetiranje v oglaševanju vedno primerna taktika, saj z vedno bolj specifičnim targetiranjem izgubljamo doseg kampanje, kar jasno ni vedno najbolj primerno.

Možne metode targetiranja so:
- socio-demografsko targetiranje, kjer se osredotočimo na podatke kot so npr. spol, starost, izobrazba, prihodki uporabnikov ipd.,
- geografsko targetiranje po različnih regijah (npr. Ljubljanska, Gorenjska, Štajerska …),
- targetiranje po času (različni uporabniki uporabljajo internet ob različnih urah in dnevih),
- targetiranje s privoljenjem, kjer uporabniki s privoljenjem (»opt-in«) dovolijo, da se jih vpiše v bazo podatkov in se jih ob specifičnih ponudbah kontaktira (e-mail ali sms kampanje …),
- iskalno targetiranje, ki ga uporabljajo spletni iskalniki in se uporabnikom na podlagi iskalnih fraz izpostavi smiseln oglas,
- kontekstualno targetiranje, kjer se uporabniku glede na trenutno vsebino, ki jo prebira na spletni strani, predstavi primeren oglas in
- vedenjsko targetiranje, kjer se uporabniku predstavi primeren oglas glede na njegove dosedanje aktivnosti na internetu (nekomu, ki veliko srfa po avtomobilističnih spletnih mestih, se bo prikazal oglas povezan z avtomobilistično panogo ipd.)

Gotovo se najde še kakšna zanimiva metoda targetiranja, vendar so te po mojem mnenju najbolj uporabljane. Sedaj se jasno poraja vprašanje, katere metode targetiranja naj vzamemo v razmislek ob načrtovanju oglaševalske kampanje za najboljši rezultat. Vsaka kampanja ima svoje specifike glede na svoje cilje in ciljne javnosti, vendar pa se v večini primerov oglaševalci odločajo za kombinacijo zgoraj omenjenih metod.

V zadnjem času se je izkazalo, da je najbolj v porastu vedenjsko targetiranje, o čemer sem pisal že v preteklosti, naletel pa sem tudi na statistične podatke o rabi tega načina targetiranja v ZDA. Vedenjsko targetiranje je v letu 2006 v primerjavi z letom 2005 doseglo 29,7% rast, do leta 2008 pa pričakujejo, da bo le-to doseglo 40% rast. Vedenjsko targerianje je v letu 2006 predstavljalo kar 7,7% v spletnem oglaševalskem kolaču, do leta 2008 pa naj bi ta odstotek presegel 10%.

Kljub pozitivnim trendom v naprednem targetiranju, pa se je potrebno vsake kampanje potrebno lotiti premišljeno in subjektivno. Razmisliti je potrebno o ciljih kampanje, ciljnih javnostih in specifikah oglaševanega podjetja oz. produkta. Predvsem pa je za uspešno nadaljevanje kampanje pomembno predhodno definirati mere učinkovitosti, o katerih pa bom kaj več povedal prihodnjič.